Bombažno predilnico in tkalnico Tržič – BPT je leta 1885 ustanovil Edmund Glanzmann. Na svojem vrhuncu je BPT nudila delo kar 1.500 ljudem. Zaradi pomanjkanja električne energije, je BPT leta 1902 zgradil svojo prvo hidroelektrarno, do leta 1934 pa so bile vzdolž Mošenika postavljene štiri hidroelektrarne.

Proizvodnja tekstila je bila v Tržiču ukinjena leta 2004 in od takrat dalje je glavna dejavnost družbe BPT proizvodnja zelene električne energije. Vse štiri hidroelektrarne so bile obnovljene v letih 2007 do 2014, so popolnoma avtomatizirane in delujejo na najnovejših tehnologijah. Poleg energetike, BPT upravlja tudi z nepremičninami – trenutno je v teku obnova dvorišča BPT v Tržiču, ki bo po zaključeni obnovi pravo »mesto v malem«, v najem pa oddajamo več tako stanovanjskih kot tudi poslovnih nepremičnin v Tržiču, Kranju in Ljubljani.

Zgodovina

Tržič ima s svojo okolico že več stoletij staro tradicijo tekstilne proizvodnje, v hišni obrti in v manufakturah. Prav v tem mestu je davnega leta 1885, Okrajno glavarstvo v Kranju izdalo kranjski industrijski družbi, gradbeno dovoljenje za izgradnjo objektov  bombažne predilnice in tkalnice.  Pri izbiri lokacije so bili odločilnega pomena pogoji za pridobivanje energije. Pri tem so se vode, stekajoče se s pobočij nad Tržičem, po izračunih, tu izkazale za najbolj zanesljive.

Družba Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, je bila ustanovljena že daljnega leta 1885 in kot eno najstarejših podjetij v Sloveniji.. Prvotno je bilo vpisano kot komanditna družba z imenom »Bombažna predilnica in tkalnica Glanzman& Wächter«. Ustanovitelj je bil Edmund Glanzman,

V letu 1891 se je v Tržič preselil družabnik Andrej Gassner. Tedaj se je spremenil naziv podjetja in je bilo na novo registrirano kot Bombažna predilnica in tkalnica Edmund Glanzman in .Andrej Gassner v Tržiču. Domačini pa so podjetje poimenovali »VOJE«.

Od leta 1891 do leta 1899, je BPT prizadelo več nesreč od požara predilnice in skladišča bombaža, do poplav v letu 1891 in 1896. V letu 1892 je zapisana tudi prva stavka, kasneje leta 1899, pa je bilo odpuščenih tudi večje število zaposlenih.

Obstoječi tovarniški obrati so zahtevali vedno več pogonske moči, tako daje podjetje nakupilo veliko obsežnih parcel in vodnih pravic za uresničevanje elektroenergetskega programa. Leta 1902 so zgradili novo vodno elektrarno, do leta 1936 pa so bile vzdolž Mošenika, od Podljubelja do tovarne, zgrajene štiri male hidrocentrale.

V svojem dolgoletnem razvoju je podjetje postalo eno najpomembnejših predilnic in tkalnic na slovenskem in širšem območju.

Po stoletnici obstoja je podjetje, deloma zaradi kreditnih obveznosti in investiranja, ter zaradi hitrih sprememb tržnih razmer, zašlo v velike finančne težave.  Kljub prestrukturiranju ter  drugim poskusom ohranitve podjetja, se je družba še naprej soočala z velikimi likvidnostmi težavami.

Zmanjševanje in kasneje ukinitev tekstilne proizvodnje v dotrajanih proizvodnih prostorih,  je bilo neizogibno.  Tedanje vodstvo je sprejelo ključne odločitve za ohranitev družbe, za  nadaljnje delovanje proizvodnje električne energije v štirih malih hidroelektrarnah,  ter  za obnovo in oživitev industrijskega kompleksa BPT.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

•